Domandæ. Cui ha fat chiſt Mond?
Riſpueſtæ. Il Signor Iddio lu ha fat , lu conſerva ; e lu rez.

B. Duie Chreial ſe ſuvit?
R. Nas hosput Buch i ie Creial? anu i conserua nù i rezina.

Bárańe. Dú je krejàl se svít?
Rišpö́šta. Naš Hö́spüt Búh ji je krejàl, anù ji konservà nu ji rédžina.

D. Per ce fin?
R. Per danus a cognoſci e provã la sõ infinitæ ſapienzæ e bontat.

B. Pocai an i ie Creial?
R. ſa nan dat posnat anu prouat gnaha infinit sapijnzijo anu bontat.

B. Pokàj an ji je krejàl?
R. Zá nan dàt poznàt anu provàt ńahà infinìt sapjíncjo anu bontàt.

D. Il Signor Iddio hajel faz anchiæ i Agnui , e i Demonis?

 

R. Lui el ha faz i Agnui dug bogn e sanz ; ma chei , che per ſupiarbiæ olerin alzãſſi al par di lui , e deventarin Demonis.

B. Nas hosput Buch gi an ie Creial pa Agnule anu hudigije?

 

R. Vn ie Creial Agnule ùse dobre anv suvete, ma te ca sas ſupierbijo teho ſe sauisit àppar gnaha v̀si ſodouantalli hvdigij!

B. Naš Hö́spüt Búh ťi an je krejàl pà áńule anu hudíťe?

[p. 58]

R. Ún je krejàl áńule wse dö́bre anu svéte, ma té, ka zas supjérbjo tœ́ho se zavýšyt apár ńahà, wsì so dovantáli hudíťi.

D. Il Signor Iddio da principi hajel mittuz tros umign in chiſt Mond?
R. El ha mittut un ſol Om , e unæ ſolæ Feminæ , ſicchè duttæ la int , che je stadæ , e che ſarà in chiſt Mond , e ven da chel prin Pari , e primæ Mari.

B. Nas Buch naiprit gi anie Chreial mug mùsov ſenate svvit?
R. Anie Creial noha ſamaha mùsa anu no samo ſanno ca v̀si ti iudi caso billi, anu ca bodo ſe na ton ſuvetu ſo parsli ot toha paruaha nasaha Ogie anu Mattere.

B. Naš Búh nájprit ťi an je krejàl múť múžow sœ̀ na te svít?
R. An je krejàl noha sámaha múža anu no sámo žanò, ka wsì ti júdi, ka so bíli anu ka bódo sœ̀ na ton svœ́tu, so paršlì ot toha párvaha nášaha oťè anu mátere.

D. Ce Nom verinei chiſt prin neſtri Pari , e primæ neſtræ Mari?
R. Adam il Pari , Evæ la Mari.

B. Cacu ni sta ſe chlizalla nas te parui Ogia anù naſsa tà parua Matti?
R. Adam nas te parui Ogia anu Evà nasa ta parua matti.

B. Kaku ni sta se klýcala, nàš te párvi oťà anu nása ta párva máti?
R. Adám nàš te párvi oťà, anu Éva náša ta párva máti.

D. Sonei ſtaz fedei a Dio chiſg neſtris prins Genitors Adam e Evæ?
R. Biaz lor , ſe foſſin ſtaz fedei al Signor Iddio , che ju veva creaz , e

[p. 6]

mittuz in t’ un Paradis ca in tiarræ.

B. Gi nista billa fidel nasimu Bohv̀ nasi Genitorij Adam anu Eva?
R. Beiat oneduva bai nibilla fidel nasimu bohu Caiu beſse Creial anu

 

gial tou dan parauis isenaton ſuvettu anu ſimij.

B. T̕i ni sta bíla fydœ̀l nášimu Bö́hu, náši ďenitö́rji, Adám anu Éva?
R. Bejàt onedwá, bàj ni bíla fydœ̀l nášimu Bö́hu, ka ju bœ́šœ krejàl anu

 

ďàl tow dàn paravýž jysœ̀ na ton svœ́tu anu zimjì.

D. Ce ul dĩ?
R. Che lor e forin diſubbidienz al Signor , e piarderin la ſo graziæ ; e cusì ſon ſtaz cauſæ che anchiæ nõ duquang e naſsìn in diſgraziæ di Dio.

B. Coi to pride rigit?
R. Da óneduva ſta billa dishubidient nasimu bohv anu nista ſubilla gnaha hrazijo: anu itacu nista billa hausa (1) ca pami vusi zistu sommo sdillani tou dishrazij od boha.

B. Kòj to prýdœ riťìt?
R. Da onedwá sta bíla dižubidjènt nášimu Bö́hu, anu ni sta zǘbyla ńahà hrácjo, anu jitáku ni sta bìla háwža (1), ka pà mi wsì čýstü sömö̀ zdílani tow dižhrácji öd Bö́ha.

D. Ce iſel il Signor Iddio?
R. El è il Creator , e Paron di dut ; e lu ver ben di dut.

B. Coi ie nas hosput buch?
R. An ie Creiator anu huspudin od v̀sohà anu ta uer bontat od uvsiha.

B. Kòj je naš Hö́spüt Búh?
R. An jœ̀ krejatö́r anu huspudìn od wsohà anu ta vœ̀r bontàt od wsíha.

D. Si puediel vedẽ lu Signor Iddio?
R. Chei , che l’ ubbidiſſin, e l’ amin di cur in cheſtæ vitæ , varàn in premi la gloriæ di vedelu eternamentri cui Sanz in Paradis.

B. Gi se more uidet nasaha hospuda boha?
R. tica hà bohaio anu ha ammaio sas ſarzun ſenaton ſuvettu nibodo melli premich tou parauise ſa ha uidet èternamentri sas v̀semmi temi svuettimi od nebesche Companije.

B. T̕i se mö́rœ výdœt nášaha Hö́spüda Bö́ha?
R. Tí, ka ha bwö́hajo anu ha amájo zas sàrcun sœ́ na ton svœ́tu, ni bódo mœ́ly prémih tow paravýžœ za ha výdœt eternaméntri zas wsœ́my tœ́my svétimi öd nœbœ́ške kompanýje.

D. E chei , che no s’ incurin di ubbidilu in chiſtæ vitæ?
R. Son condannaz a tormentaſſi per ſimpri cui Demonis nell’ Infiar ſenza ſperanzæ mai di vedelu.

B. Anu ticha ſe nidegnaio ha bohat ſenaton ſuvetu?
R. Niso Condananni ſa ſe tormentat ſa ſimpri ſas hvdigij tou pecchle ſenze spiranze mai Altri uag ha videt.

B. Anu tí, ka se ni déńajo ha bwö́hat sœ̀ na ton swœ́tu?
R. Ni sò kondanáni za se tormentàt za símpri zas hudíťi tow pœklœ̀ šénče špiránce màj áltri vàť ha výdœt.

D. Lu Signor Iddio nus viodiel nõ?
R. Iddio el viod , e ’l ſa dut ce che fazìn , ce che disìn , e ce che vìn

[p. 7]

in tel cur ; e niſſun i pò ſquindi nujæ.

B. Nas buch gi an nas vidi?
R. Buch nas vidi anu an vi vse tocha mi dillamo anu pa coi mi dimmo anu pa coi mamo

 

tou ſarzi anu nisgi mu ni more ſcrit nicar.

B. Naš Búh ťi an nas výdy?
R. Búh nas výdy anu an ví wsœ tö̀, ka mi dílamö, anu pà koj mi dímö, anu pà koj mamö́

 

tow sàrci, anu nišťí mu ny mö́rœ skrìt nikár.

D. Dulà iſel il Signor Iddio?
R. El è in Cil , in Tiarræ , e par dut.

B. Che ie nas hosput Buch?
R. An ie tou Paravise, anu tana ſimij anu tou ſachin meste.

B. Kœ̀ jœ naš Hö́spüt Búh?
R. An jœ̀ tow paravýžœ, anu tana zimjì, anu tow sákin mœ́stœ.

D. Iſel biel il Signor Iddio?

 

R. Niſſunæ robæ e jè tant biellæ che lui ; e i Agnui in Paradis no ſi ſaziin mai di miralu.

B. Gi an ie lip nas hosput Buch?

 

R. Nina riz ni tachu lipa ca ie un, Anu Agnuluvi tou paravise ſe mai vustufauaio ha hledat.

B. T̕i an je líp, naš Hö́spüt Búh?

[p. 60]

R. Nína ríč ní taku lípa, ka je ún, anu áńuluvi tow paravýžœ se màj ni wuštufáwajo ha hlédat.

D. Iſel juſt il Signor Iddio?
R. El è juſtiſſim , e niſſun pò ſchiampã de ſo juſtiziæ.

B. Gi anie iust nas hosput Buch?
R. An ie iust, anu nisgi nimore vbisat gnaha justizij.

B. T̕i an je jùšt, naš Hö́spüt Búh?
R. An je jùšt, anu nišťí ny mö́rœ ubwížat ńahà juštícji.

D. Iſel bon e ſant il Signor Iddio?
R. El è ſantiſſim , e la cauſæ , e la regulæ d’ ogni bontat , e d’ ogni ſanitat.

B. Gi an ie dobar anù ſuvet nas hosput Buch?
R. Anie ſuvet ca anma vsacho bontat anu sanitat.

B. T̕i an jœ dö́bar anu svét, naš Hö́spüt Búh?
R. An je svét, ka an mà wsáko bontàt (3) anu sanitàt (4).

D. Iſel un ſol, o ſonei plui Dios?
R. El è ſimpri ſtat , e ſimpri el ſarà un ſol Iddio in tre Perſonis diſtintis.

B. Gi ie dan ſam aliboi uagh Bohov?
R. Anje ſimpri bil anu anghie ſimpri bit dan sami buch distint tov trech persunach.

B. T̕i je dan sám alybö̀j vàť Bö́höw?
R. An je símpri bíl anu an ťœ̀ símpri bìt dan sámi Búh, dištìnt tow trœ̀h peršúnah.

D. Qualis ſones chiſtis tre Perſonis?
R. La primæ e jè il Pari eterno , che no ’l proced da niſſunæ altræ Perſonæ.

B. Kire toso ſe tri persune?
R. Ta parua cha toie Ogia etern, Ca an ni procedina od nine drvhe persune.

B. Kíre to sò se trí peršúne?
R. Ta párwa, ka tö jœ̀ Oťà etèrn, ka an ni pročédina od níne drǘhe peršúne.

D. E la ſeondæ?

 

R. La ſeondæ e jè il Fi , che ’l proced

[p. 8]

eternamentri dal Pari.

B. Anu tasehont Persuna?

[p. 459]

R. Ta sehont persuna Ca toje sin, Can procedina

 

eternamentri od ogie.

B. Anu ta sehònt peršúna?

 

R. Ta sehònt peršúna, ka tö jœ Sýn, k an pročédina

 

eternaméntri od Oťè.

D. E la tiarzæ?
R. La tiarzæ e jè lu Spiritu Sant , che ’l proced eternamentri dal Pari , e dal Fi.

B. Anu ta tretgna persuna.
R. Ta tretgna persuna ca toie ſuveti Duch, cha an procedina eternamentri od ogie anu od ſinu.

B. Anu ta trétńa peršúna?
R. Ta trétńa peršúna, ka tö jœ̀ Svéti Dǘh, ka an pročédina eternaméntri od Oťè anu öd Sýnu.

D. Il Pari eterno iſel Dio?
R. Il Pari eterno el è Dio , e ’l ſo Fi el è Dio , e lu Spiritu Sant el è Dio.

B. Gi Ogia etern je Buch?
R. hogia etern je buch anu Gnaha Sin ie Buch, anu ſiueti Duch ie Buch.

B. T̕i Oťà etèrn je Búh?
R. Oťà etèrn je Búh, anu ńahà Sýn je Búh, anu Svéti Dǘh je Búh.

D. Sonei donchiæ tre Dios?
R. No mai , ma ſimpri un Dio ſol in tre Perſonis diſtintis unæ dall’ altræ , e perfetiſſimis tant unæ , che l’ altræ.

B. Cosè ſo trij Bohuvi?
R. Ne ma ie ſimpri dan ſami Buch tov trech Persunach distint dna tai ta drvha anu perfet dna tai ta drvha.

B. Kožè so trýji Bö́huvi?
R. Nœ̀, ma je símpri dan sámi Búh tow trœ̀h peršúnah, dištìnt dnà, tàj ta drǘha, anu perfèt dnà, tàj ta drǘha.

D. Percè ſones perfettiſſimis tant unæ , che l’ altræ?
R. Percè che han duttis tre l’ iſtes jeſſi , l’ iſteſſæ ſapienzæ , e l’ iſlteſſæ infinitæ bontat.

B. Pocai da niso perfet dna tai ta drvha?
R. Pocai ca nimaio v̀se tri jstes ſapijnzijo anu no jstes bontat.

B. Pokàj da ni so perfèt, dnà, tàj ta drǘha?
R. Pokàj ka ni majò wse trý jyštœ̀s sapjíncjo anu no jyštœ̀s bontàt.

D. Sones ſimpri ſtadis in Dio chiſtis Perſonis?
R. Simpri ſon ſtadis , e ſimpri e ſaran , percè che ’l jeſſi di Dio no ſi pò mai mudã.

B. Gi niso ſimpri bille buch ſe tri persvne?
R. Simpri ni so bille anu ſimpri ni teio bit pocai ca figurra od Boha ſenimore mai ſmudat.

B. T̕i ni so símpri bíle Búh, se trý peršúne?
R. Símpri ni so bíle anu símpri ni ťœ́jo bìt, pokàj ka figúra öd Bö́ha se ny mö́rœ màj zmudàt.

D. Cimud ſi clamines in t’ unæ peraulæ chiſtis tre Perſonis Divinis?
R. Si clamin la Santiſſimæ Trinitat.

B. CAchu nise Clizaio ſno ſamo bisido ſe tri persune?
R. Nise Clizaio Santisma Trinitat.

B. Kaku ni se klýcajo z no sámo bisído, se trý peršúne?
R. Ni se klýcajo Šantíšma Trinitàt.

D. Cui nus ha revelat chiſt gran Miſteri dell’ Unitat e Trinitat di Dio?
R. Iddio in ogni timp l’ ha dat a cognoſci che lui el è un ſol ; ma che ’l ſei tre Perſonis Divinis nus fe l’ ha fat ſavẽ lu neſtri Salvator Jesù Criſt.

B. Du nan je revelal ſe vilichi Misterich od Vnitadi anu trinitadi od Boha?
R. Buch tou sachin timpu an ie dal nan posnat da an ie dan ſami Buch ma distint tou trech persunach, an nan ie sdelal vedet nas ſaluator jesvs Christus.

B. Dú nan je revelàl se vilìki mištérih od unitádi anu trinitádi öd Bö́ha?
R. Búh tow sákin týmpu an je dàl nan poznàt, da an jœ̀ dan sámi Búh, mà dištìnt tow trœ̀h peršúnah, an nan jœ zdœ́lal vœ́dœt, nàš Salvatö́r, Jéžuš Kríštuš.

D. Ce Perſonæ iſel il neſtri Salvator Jesù Criſt?
R. El è apont l’ unic Fi dell’ eterno Pari , cioè la ſeondæ Perſonæ de Santiſſimæ Trinitat , che l’ è vignut a faſſi Om come nõ.

B. Coisana parsuna toie nas ſaluator, jesus Christus?
R. Anie in pont vnic ſin od etern Ogiè, cioè ta ſehont parsvna tov ſantismi trinitadi ca an ie poslan ſe ſdelat zlovech tacoi mi.

B. Kòj za na paršúna tö jœ̀ nàš Salvatö́r, Jéžus Kríštuš?
R. An jœ̀ inpònt ünỳk Sýn od etèrn Oťè, ťoè ta sehònt paršúna tow Šantíšmi Trinitádi, ka an je poslàn se zdœ́lat člövœ̀k, takòj mý.

D. Cimut iſel fat Om comæ nõ chiſt Divin Fi?

 

R. El s’ ha degnat di chioli chiar umanæ nel vintri puriſſim di Mariæ Vergine par operæ del Spiritu Sant.

B. Cachu an ſe ie ſdelal zlouech, tacoi mi ſe unich ſin?

[p. 460]

R. An ſe ie degnal v̀set mishv vman, tou puriſsim ſuv̀ote od Marije Vergine ſas Virtutdijo od ſuvettaha Duha.

B. Kaku an sœ jœ zdœ́lal člövœ̀k, takòj mý, se ünỳk Sýn?

 

R. An se je dańàl wzét mísu umàn tow puríšim žwötœ̀ od Marýje Vérďine zaz virtúdjo od Svétaha Dǘha.

D. Iſel trop timp che l’ è ſuccidut chiſt Miſteri dell’ Incarnazion di chiſt Divin Fi?
R. Son za plui di mil e ſietcent agn nel dì , che ſi fas la Fiestæ de Santiſſimæ Nunziadæ.

B. Gi toie mugh timpa ca ie ſucedinal ſe Misterich od incarnazijvni od ſohà divin ſinv?
R. Toie za vag anicoi dan mijar anu ſedan zantanariov lit te din Ca ſe dilla fiesto od ſuvete Nunziade.

B. T̕i tö jœ̀ múť týmpa, ka je šučédinal se mištérih od inkarnacjúni ad sohà divìn Sýnu?
R. Tö jœ̀ ďa vàť, anykö̀j dan mijár anu sœ́dan čantanárjow lít, te dín, ka se díla fjéšto od svéte Nuncjáde.

D. E quand po iſel naſſut al Mond come Om?
R. Nuf mens dopo la Nunziadæ ,

[p. 10]

cioè la gnot di Nadal.

B. Cada bai an ſe ie ſdellal ſenate ſvvit tacoi zlovech?
R. Devat miszov dopo nvnzijadi,

 

cioè to nugh na Vinaghti

B. Kadà baj an se jœ zdœ́lal sœ̀ na te svít takòj člövœ̀k?
R. Dœ́vat míscow dopo Nuncjádi,

 

ťoè to núť na Vínahti.

D. Cu ’l faſſi Om , e naſci come Om , hajel laſſat di jeſſi Dio?
R. No mai . Ma pe sõ Divinæ miſericordiæ viars di nõ el s’ ha degnat di faſſi anchiæ Om comæ nõ.

B. tou ſe naredit mus anu ſe ſdelat tacoi zlovech, Gi an ie pustil di bit buch?
R. Ne Mai mà ſas gnaha Diuin Misericordijo prugiah nan, an ſe ie degnal ſdelat, pa zlovech, tacoi mi.

B. Tow se narédit múž anu se zdœ́lat, takòj člövœ̀k, ťi an jœ pǘstyl di bìt Búh?
R. Nœ̀, màj, ma zaz ńahà divìn mizerikórdjo prúťah nan an se je dańàl zdœ́lat pà člövœ̀k, takòj mý.

D. Quand iſel ſtat ricugnuſſut par ver Iddio , e ver Om inſieme chiſt benedet Fi?

 

R. La gnot iſteſſæ dell’ umil sõ naſciment el fò ricugnuſſut cun gran fieſtæ dai Agnui , e dai Paſtors , che jarin in vicinanzæ de Capannæ di Betelem dulà che ’l naſcè.

B. Cada an je bil posnat ſa ver bvch anv ver zlovech ſe binidini ſin:

 

R. To nvgh jnstes ca an ſe ie nasinal an ie bil posnat ſas vilicho fiesto od Agnulov anu pastoriov Ca beho blisv tomu poiv od Bettlehimme Ca an ie bil naſinal.

B. Kadà an je bíl poznàt za vœ̀r Búh anu vœ̀r člövœ̀k, se binidíni Sýn?

[p. 63]

R. To núť inštèš, ka an se je nášinal, an je bíl poznàt zaz vilíko fjéšto od áńulow anu pastö́rjow, ka bœ́ho blýzu tomu pö́ju od Betlejíme, ka an je bíl nášinal.

D. Ce nom hajel?
R. Vot dis dopo che ’l fò naſſut , che ’l ven a ſei lu prim dì dell’ An , el fò clamat cu ’l ſo nom ſantiſſim Jesù , che ’l ul dì Salvator.

B. Coi ſa no jme an ma?
R. Hosan dnvh dopo Ca an ie bil ſdillan, cà toie te parvi din ò novin lette, An ie bil, chlizan ſuveti jesus ca to pride rigit ſaluator.

B. Kòj za no jýmœ an mà?
R. Ö́san dnúw dö́pö, ka an je bíl zdílan, ka tö jœ̀ te párvi dín ö nö́vyn lœ́tœ, an je bíl klýcan Svéti Jéžuš, ka tö prýdœ riťìt Salvatö́r.

D. Percè iſel chiſt il ſo ver nom?
R. Percè che niſſun altri nomæ lui comæ Dio e Om inſieme nus vares mai puduz ſalvã.

B. Pocai da jso ie Gnaha ver jme?
R. Pocai cha nidan druhi, macoi un, tacoi Buch, Anu zlovech, vse zistu je tel ſaluat.

B. Pokàj da jysö̀ je ńahà vœ́r jýmœ?
R. Pokàj ka nídan drǘhy, makòj ún, takòj Búh anu člövœ̀k, wsœ̀ čýstü jœ tœ̀l salvàt.

D. Percè chiſt benedet Salvator ſi diſiel anchiæ Criſt?
R. Per ſignificà che lui el è lu major di dug i Res, e di dug i Sacerdoz.

B. Pocai ſe Binidini ſalvator, ma jme pa gesvchrist?
R. ſe ſignificha da un ie naivinzi tana vssemi craij, anu tana v̀semi ſazardotti.

B. Pokàj se binidíni Salvatö́r ma jýmœ pà D̕éžu Kríšt?
R. Sœ̀ sińifikà, da ún je najvínči tana wsœ́my kráji anu tana wsœ́my sacardóti.

D. Sonei ſtaz altris , che lu vebin ricugnuſſut par ver Iddio , e ver Om in timp che ’l jaræ inchimò Bambin?
R. Son ſtaz i Magi , che rivarin da lontan Pais il dì de Epefaniæ , e lu adorarin , e lu regalarin comæ Re

[p. 11]

ſommo , comæ Dio eterno , e inſieme comæ Om , che ’l vevæ di ſacrificaſſi par nõ.

B. Gi je billv drusich ca ba ha billi, posnalli ſa ver Boha anv ver zlovechcha tov timpv ca an bil bambin?
R. Sobilli titrij Craivvi ca so parsli ſdaletzgnaha paisa te din na pernachti, anu nisoha adoralli, anu ha regallalli tacoi Craija

 

ſammaha tacoi buchha etern anu tàcoi zlovecca ca an ſe messe ſacrificat ſanas.

B. T̕i je bílu drǘzih, ka ba ha bíli poználi za vœ́r Bö́ha anu vœ́r člövœ́ka, ka an je bíl bambìn?
R. So bíli ti tríji krájuvi, ka so paršlì ž dalœ́čńaha pajíza te dín na Pérnahti, anu ni so ha adoráli anu ha regaláli, takòj krája

 

sámaha, takòj Bö́ha etèrn, anu takòj člövœ́ka, ka an se mœ́šœ sakrifikàt za nàs.

D. Cui veva dat indizi ai Magi cusì lontans , che ’l fos naſſut chiſt Divin Salvator?
R. Unæ mirabil Stellæ , che i

 

comparì da nuf.

B. Du in ie dal Auis ten, Craien tilicv daletz da ſe ie nasinal ſaluator od ſuvettà.
R. Na Mirabilous ſvvetla ſuvisda ca in ie billa

 

Comparella na novv tov gnich paisv, tonug na vinachti opulnogi.

B. Dú jin je dàl avýž, ten krájen tylýkü dalœ̀č, da se je nášinal Salvatö́r öd svœ́ta?
R. Na mirabilóws svœ́tla zvýzda, ka jin je bíla

[64]

komparœ́la na nö́wü tow ńih pajízu to núť na Vínahti o pulnö́ťy.

D. Ce tant hajel vivut il neſtri Divin Salvator ca in tiarræ?
R. Trentæ e tre agn in circa.

B. Chilicu timpa an ie ſhiuil nas diuin ſalvator sena toi ſimij?
R. Tristi anu tri litta in Circha.

B. Kylýku týmpa an jœ žývyl, nàš divìn Salvatö́r, sœ̀ na toj zimjì?
R. Trísti anu trí líta in čírka.

D. Ce hajel fat nei prins agn di chiſtæ ſo vitæ?
R. L’ ha dat eſempli d’ ogni virtut , e ſpecialmentri d’ umiltat, ubbidienzæ , e pazienzæ.

B. Choi an ie Delal, tou gnaha ten paruin timpu ſe na ton ſiuettu?
R. Anie nan daial Dobre jsimpline od te ſiVete anu usache uirtudi anv ſpezialmentri Vmiltat Vbidijnzijo Anv pazijnzijo.

B. Kój an jœ dœ́lal tow ńahà ten párvin týmpu sœ̀ na ton svœ́tu?
R. An je nan dajàl döbre ižímpline od te svéte anu wsáke virtúdi, anu specjalméntri umiltàt, ubidjíncjo anu pacjíncjo.

D. Ce hajel fat nei ultims agn?
R. El è lat da un lug all’ altri pridigiand la sõ ſantæ Dottrinæ , e l’ ha confermadæ con unæ infinitat di meracui a benefici di dug chei , che no i neãrin fede.

B. Choij bai an ie dellal, tou gnaha thec, ſagnich litech, ſe na ton ſivettv:
R. An ie hudil sdnoha Mesta tov to Drvhe predigiat gnaha Dutrinno anu an io ie Confermal, ſas mirachuli ſa benefizich, ten Cha niso naialli gnaha ſivette fede.

B. Kój baj an jœ dœ́lal tow ńahà tœ zádńih líteh sœ́ na ton svœ́tu?
R. An je hudìl z dnohà mœ́sta tow tö drǘhœ prediťàt ńahà dütrýno, anu an jo jœ̀ konfermàl zaz mirákuli za benefícih tœ̀n, ka ni so najáli ńaha svéte fœ́de.

D. E po cimut iſel muart?
R. El s’ ha contentat di murĩ perſeguitat ,

[p. 12]

tormentat , e mittut in Cros dai ſiei nimĩs.

B. Tadai Cachu an ie V́mar?
R. An ſe ie Contental v̀mrit, persegvvitan

 

tormentan anu Gian na Chris od gnaha jnnimighov.

B. Tadàj kaku an je umwàr?
R. An se je kontentàl umwrít, persegvitàn,

 

tormentàn anu ďàn ná križ od ńahà inimýgow.

D. Ma ce nimĩs podeviel vẽ un Signor cusì ſant e amorõs?
R. Ju supiarbis , invidiõs , e uſtinaz Ebreis , che no olevin plui ſintĩſi a dì la veretat.

B. Ma Coi sane jnnimighe an moresse met dan Buch itachu ſivet anv Amorous?
R. Te ſuperbiovs, te in vidiovs, anv te ustinane ebreie cha ha niteho vag puslusat Veritadi.

B. Ma kój za ne inimíge an mörœ́šœ mœ̀t, dan Búh jitáku svét anu amörö́ws?
R. Te superbjóws, te invidjóws anu te uštináne œbrœ́je, ka ha ni tœ́ho vàť püšlǘšat veritádi.

D. Ma ce podevinei fã lor quintræ di lui onnipotent?
R. Niſſun vares mai pudũt sfuarzalu ni a patĩ , ni a murĩ , ſe lui miſericordios no ’l ves ulũt e patĩ , e murĩ per la neſtræ Redenzion.

B. Ma Choi an morese in ſdelat sto virtudijo ca an meſse?
R. Nisghi ha ni moreſse sforzat ani mu ſdelat patet ani v̀mvrit ma un ſam ie tel patet anu ùmrit ſa naso etern ſalut.

B. Ma kój an mörœ́šœ jyn zdœ́lat s to virtúdjo, ka an mœ́šœ?
R. Nišťí ha ni mörœ́šœ sforcàt, ani mu zdœ́lat pátet, ani umwrít, má un sám jœ tœ̀l pátet anu umwrít za nášo etèrn salùt.

D. Ce hajel fat chiſt neſtri pietoſiſſim Redentor poc devant di lã a murĩ?
R. La joibæ ſantæ l’ ultimæ voltæ che ’l cenà cui ſiei Apueſtui el olè lavãi ju pis ; e po ju cumunicà cu ’l sõ propri Cuarp e Sang prezios ſot ſpecie di pan , e di vin.

B. Coi an ie ſdellal nas ſmilan redentor prit anicoi an ie Vmar.
R. ſivetti Zatartach te ſadgni bot Ca an ie uazerial ſgnaha apostulli anu an in ie tel umit gnich nohe anv tadai an ie tel ie Cumvniat ſas gnaha uer ſarzun anu Crijo Prezijous ſas temmi ſpezijami od Cruha anu od uinna.

B. Kój an jœ zdœ́lal naš smílan Redentö́r, prít anikòj an je umwàr?
R. Svéti Čatàrtak, te zádńi bót, ka an je vačérjal ž ńahà apö́štuli, anu an jin jœ tœ̀l umwìt ńih nö́he, anu tadàj an jœ tœ̀l je kumuńjàt zaz ńahà vœ́r Sàrcun anu Krijó precjóws zas tœ́mi špéčjami od krǘha anu öd výna.

D. E quand po iſel muart in Cros?

 

R. Lu dì dopo , cioe il Viners ſant.

B. Anu Cada bai an ie vmar tana Criſsu?

[p. 462]

R. Te Din dopo cioè tedin na ſiveti Petach.

B. Anu kadà bàj an je umwàr tana krížu?

 

R. Te dín dö́pö, ťoè te dín na svéti Pétak.

D. Ce diſeriel ſulla Cros?
R. El preà l’ eterno Pari par chei iſtes , che lu vevin crucifis ; e a lui nus raccomandà dug comæ fradis.

B. Coi an ie recal tana Criſsu?
R. An ie prvsil gnaha etern Ogio ſate inſtes, cha soha gijalli tana Cris, anu gnaha etern V́gij an nas je ricomandal, vsè, tacoi brattre.

B. Kój an jœ rœ́kal tana krížu?
R. An je prusìl ńahà etèrn Oťò za tè inštès, ka so ha ďáli tana kríž, anu ńahà etèrn Uťì an nàs je rikomandàl wsè, takòj brátre.

D. Subit che ’l fò muart il neſtri Salvator Jesù Criſt dulà leriel cullæ ſo Animæ ſantiſſimæ?
R. El lè al Limbo dei Sanz Paris a conſolà ches buinis Animis , che ſpietavin la sõ vignudæ.

B. Napret Coi anie vmar nas Saluator, jesus Christus, can an ie ſal ſgnaha ſivetto Duso:
R. Anie bil ſal doluv limbo tach ten ſivettin Ogijan, Consolat gnich Dusize, cha zachaho gnaha viaz.

B. Nápret, koj an je umwàr, nàš Salvatö́r, Jéžuš Kríštuš, kàn an je šàl ž ńahà svéto Dǘšo?
R. An je bil šàl dö́luw Lýmbo tah ten svétin oťàn, konsolàt ńih düšýce, ka čákaho ńahà vijà&$269;.

D. E ’l ſo ſantiſſim Cuarp?
R. El fo tirat ju de Cros , e ſeppellit in t’ un Sipulcri nuf.

B. Anu gnaha ſivetti ſiuot?
R. Anie bil nisgian Dolus Chrisa, Anu ie bil pogijan tou dan Noui ſepulchrich.

B. Anu ńahà svéti Žwö̀t?
R. An je bíl nižďàn dö́lus kríža, anu an je bíl poďàn tow dan nö́vy sepúlkrih.

D. Quand iſel riſuſcitat?
R. Il dì di Paſchæ , cioè il tiarz dì dopo la sõ muart , comæ che ’l veva predit.

B. Chada anie Risvsital?
R. Te Din na Vilicho Nugi cioè te tretgni din dopo gnaha ſmarti tacoi an bese pridigial.

B. Kadà an jœ rišušitàl?
R. Te dín na Vylýko núť, ťoè te tretńi dín dö́pö ńahà smàrti, takòj an bœ́šœ pridiťàl.

D. Cimud riſuſcitariel?
R. Di sõ propriæ virtut el riſuſcità glorios e trionfant par no patĩ , ni murĩ mai plui.

B. Cachu Anie Risusital?
R. Od Gnaha ſame uirtudi, Anie risvsital Glorious anu trionfant, anu ſanas annibo patel ni an vmarije mai uagi

B. Kaku an jœ̀ rišušitàl?
R. Od ńahà sáme virtúdi an jœ̀ rišušitàl glorjóws anu trijonfànt, anu zá nas an ni bó pátel, ni an umwárje màj vàť.

D. Dopo che Jesù Criſt el fo riſuſcitat , ſi laſſariel vedẽ trop timp ca in tiarræ?
R. Per il cors di quaranta dis el comparì plui voltis ai ſiei Apueſtui , e i fazè vedẽ claramentri che ’l jaræ riſuſcitat.

B. Dopo cha J̇esus Christus ie risuscittal, gi an ſe ie hal uidet mug timpa jse (2) na toi ſimij?
R. ſa timp ot ſtredi Dnov̀, anie bil Comparel vag zas gnaha Apostulen, anu aninie ſdelal videt Claramentri, Da, an ie risvscital.

B. Dö́pö, ka Jéžuš Kríštuš je rišušitàl, ťi an se je hàl výdœt múť týmpa jsœ̀ na toj zimjì?
R. Za tìmp ot štrédi dnòw an je bíl komparœ̀l vàť čás ńahà apö́štulen, an an jin jœ zdœ́lal výdœt kláramentri, da an jœ̀ rišušitàl.

D. E po dulà leriel?
R. Il dì de Senſæ el lè ſu in Cil , dopo vẽ dadæ la benedizion ai Apueſtui , e tang altris Diſcepui , che jarin cun lor ; e lu vederin alzaſſi mirabilmentri de tiarræ , finchè poderin compagnalu cui või.

B. Anu tadai Can anie ſal?
R. Te din na ſinso Anie ſal un Paravis Dopo Ca an ie dal binidiziun Apostulen anu pa druhin Discepulen Cha beho ſgnimi, Anu nisoha uidali ſe usdihnut Miracvlous od ſemie anu nisoha Compagnolli Car nisoha muhli ſhuzmi ha videt.

B. Anu tadàj kàn an je šàl?
R. Te dín na Šínso an je šàl wùn Paravýž dö́pö ka an je dàl binidicjún apö́štulen anu pa drǘhin dišépulen, ka bœ́ho z ńími; anu ni so ha výdali se wzdýhnut mirakulóws od zemjè, anu ni so ha kompańáli, kar ni so muhlì ž učmí ha výdœt.

D. Iſel lat ſu in Cil glorios lui ſol?
R. No l’ è lat ſol , percè che in sõ companiæ el chiolè ſu duttis ches buinis Animis , che i jaræ ſtat a visitã e glorificã nel Limbo dei Sanz Paris.

B. Gi anie ſal un Paravis Gloriovs un ſam?
R. Anni ſal ſam, Cha anie mel tou companij use te Dobre Dusize cha anie bil uisital tou linbi ot tech ſivetich Ogiov.

B. T̕i an je šàl wùn Paravýž glorjóws un sám?
R. An ní šal sám, ka an jœ mœ̀l tow kompanýji wse te dö́bre düšýce, ka an je bíl vižitàl tow Lýmbi, öt tœ̀h svétih oťòw.

D. E ce faziel cumò la ſu in Cil il neſtri

 

Redentor dopo tang patimenz , che l’ ha ſopuartaz par nõ ca in tiarræ?
R. Lui el vĩf , e ’l regna nella sõ gloriæ ugual al Pari , e ſi reuardæ ſimpri di nõ , e nus invidæ , e nus judæ a ſeguitalu là ſu.

B. Anv Coi an dila Gnan tou Parauise nas

 

Redentor dopo tilichv patimiitou Can ie ſaportal ſanas sena toi ſimij
R. Vn ſivi anu rezina tou gnaha Glorij raunus hogio anu an se ſpomagnuie ſimpri od nas anu nas invidaua, anu nan pomaha Da mi meimo ſe ſpomagnat nagnaha tavne, v̀paravise.

B. Anu kój an díla ńàn tow Paravýžœ, nàš

[p. 67]

Redentö́r, dö́pö tylýku patimíntow, k an je saportàl zá nas sœ̀ na toj zimjì?
R. Un žývy anu rédžina tow ńahà glórji ráwnu z Oťó, anu an se spomańúje símpri od nàs, anu nas invidáwa, anu nan pomáha, da my mœ́jmö se spomáńat na ńahà tawunœ̀ u Paravýžœ.

D. Ce Teſtimonis nus hajel laſſaz Jesù Criſt di tantæ bontat che ’l ha par nõ?
R. Primieramentri el è reſtat in Perſonæ

[p. 15]

cun nõ in tel Santiſſim Sacrament dell’ Eucariſtiæ ; e ſi pur che ’l ſta ſquindut ai neſtris voi , el è però vif , e ver ſot ſpecie di Pan , e di Vin.

B. Coi ſane testemunihe an nan ie pustil nas J̇esvs Criſtvs ſa tilichu dvbrutte ca an ma prvgiach nan?
R. Primieramentri an ie hostal in persunna

 

ſnammi tou ſantiſsim ſacraminte, od ſivette eucaristiè anu ſibench Ca an ſiui ſcrit. nasin. Vzin anie pero ſivv anu risnu tapot ſpezij od Cruha anu od Vinna.

B. Kój za ne teštemúnihe an nàn je pǘstil, nàš Jéžuš Kríštuš, za tylýku dubrúte, ka an mà prúťah nàn?
R. Primmjeraméntri an je ostàl in peršúna

 

z námi tow Šantíšim Sakramínte od svéte Eukarištýje; anu, sibènk ka an žývy skrìt nášin učín, an jœ̀ però žýwu anu rísnu tapot špécji od krüha anu öd výna.

D. Ce altris teſtimonis del sõ Amor nus hajel daz chiſt neſtri Salvator benedet.
R. Nus ha dat la sõ Dottrinæ ſantiſſimæ , ju ſiei Sacramenz plens di virtut , lis sõs gran promeſſis infallibilis , e la font d’ ogni graziæ , che ’l è il Spiritu Sant.

B. Coi ſane Druhe testimunianze ſgnaha dubritto an nan ie dal nas Binnidinni ſaluator?
R. An nan ie dal gnaha ſivetto Duttrinno, anu gnaha ſacraminte punzache virtudi; Anu gnaha vilicche Vbbigivvagne in falibel anu fondaminto od vsoha cha toie ſiuetti Duch.

B. Kój za ne drǘhe teštimuńjánče ž ńahà dubrúto an nàn je dàl, nàš binidíni Salvatö́r?
R. An nan je dàl ńahà svéto dütrýno, anu ńahà sakramínte, púnčake virtúdi, anu ńahà vylýke übyťǘwańe infalíbel, anu fondamínto od wsohà, ka to jœ̀ Svéti Dǘh.

D. Cimud iſel comparut lu Spiritu Sant ſora i Apueſtui dopo che Jesù Criſt el è lat ſu in Cil?
R. El comparì ſolennementri ſora di lor in formæ di lenghis di fuc il dì des Pentecoſtis.

B. Chachu an ie Conparel ſivetti Duch tazis Apostule doppo ca giesv Crist ie ſal un nebba?
R. An ie comparel ſolamentri tatzesgne informa di jasſiche od hògna te din na maino Viliccho Nughij.

B. Kaku an jœ̀ komparœ̀l, Svéti Dǘh, tačiz apö́štule, dö́pö ka D̕éžu Kríšt je šàl wùn nœ́ba?
R. An jœ̀ komparœ̀l solaméntri tačez ńè in fórma di jazýke od ohńà te dín na Májno Vylýko núť.

D. E ſora di nõ cimud vegniel lu Spiritu Sant?
R. El ven inviſibilmentri nell’ animæ neſtræ mediant ju ſanz Sacramenz quand che ju ricivĩn comæ che ſi devi.

B. Anu ta zesnas Chachu an parhaia ſivetti Duch?
R. An parhaja in visibilmentri tou nase Duse Mediant tech ſivetich ſacramintou, Coi (3) mi ie rizouavamo tacoi to cuvasvie.

B. Anu tačez nàs kaku an parhája, Svéti Dǘh?
R. An parhája invizibilméntri tow náše dǘše, medjànt teh svétih sakramíntow, koj (5) mi je ričowáwamö, takòj to kwažǘje.

D. Ce vegniel a puartanus nell’ animæ lu Spiritu Sant?
R. Nus puartæ nell’ animæ unæ vivæ Fede , unæ fermæ Speranzæ , e unæ fervoroſæ Caritat.

B. Coi an ie nan parnesal tou nase Duse ſivetti Duch:
R. An nan parnasa tov naso Duso no siuo fedo, ano no ferm ſpiranzo, anu no feruorovs Carita.

B. Kój an je nàn parnœ́sal tow náše dǘše, Svéti Dǘh?
R. An nan parnáša tow nášo dǘšo no žýwo fœ́do, anu no fèrm špiránčo, anu no fervoróws karità.

D. Nus puartiel altris dons?
R. Siet e ſon ju dons che nus puartæ lu Spiritu Sant par judanus a lã indenant in ogni virtut.

B. Gi an nan parnasa druhe ſinche?
R. Sedan Catoso ſinchvvi cha an nan ie parnesal ſivetti Duch ſa nan pomahat, tit in dauant tov ſachi virtudi.

B. T̕i an nàn parnáša drǘhe šínke?
R. Sœ́dan, ka to so šínkuvi, ka an nan jœ̀ parnœ́sal, Svéti Dǘh, zá nan pomáhat tìt in davànt tow sáki virtúdi.

D. Quai ſones chiſg dons?
R. E ſon Sapienzæ , Intellet , Conſei , Fortezze , Scienziæ , Pietat , e Timor di Dio.

B. Kiri toso ti ſinkvvi:
R. Toso, ſapijnzija, pietat, anu timor, od, Boha.

B. Kíri to sò ti šínkuvi?
R. To sò sapjíncja, pijetát anu timö́r öd Bö́ha.

D. Qualis ſones lis promeſſis , che nus ha fattis il neſtri Salvator Jesù Criſt prima di murĩ , e anchiæ dopo riſuſcitat?
R. L’ ha promittut di no bandonanus mai ſe urìn ſtã cun lui , di eſaudinus ſimpri ſe prearìn comæ che lui nus ha inſegnat a preã ; e

 

di danus finalmentri in premi l’ eternæ sõ gloriæ ſe ubbidirin comæ che lui nus ha comandat.

B. Chire toso te vbigivvagne, cha nan ie ſdellal nas ſaluator J̇esus Cristus prit anicoi anie vmar anu pa doppo can ie risusital
R. An nan, ie hobagial di nas ni bandonat mai gi bommo telli ſtat ſgnin, anu da an nas gie ſimpri ſavdit gi bommo prvsilli tacoi un nas ie vzil, anu

 

finalmentri da an nas gie dat ſa premich ſa ſimpri Gnaha Paravis gi mi bommo telli bohat tacoi an, nan ie cvvasal.

B. Kíre to sò te übyťǘwańe, ka nan jœ zdœ́lal nàš Salvatö́r Jéžuš Kríštuš prít, anikòj an je umwàr, anu pa dö́pö, k an jœ̀ rišušitàl?
R. An nan je obaťàl di nàs ni bandonàt màj, ťi bómö tœ́li stàt ž ńín, anu da an nas ťœ̀ símpri žaudìt, ťi bómö prüsýli, takòj ún nas je ǘčil, anu

[p. 69]

finalméntri, da an nan ťœ̀ dàt za prémih za símpri ńahà Paravýž, ťi mi bómö tœ́li bwö́hat, takòj an nan je kwázal.

D. Cimud nus hajel inſegnat a preã?
R. Nus ha inſegnat che in nom sõ priin l’ eterno Pari cun perſeveranzæ , e cun veræ bramæ , e fiduciæ di jeſſi eſaudiz.

B. Chachu an nas je vzil prvsit?
R. An nas ie v́zil da na jme gnaha mi prvsijmo etern Ogio ſas manièro anu ſas ver ammoriun anu fidanzo, ſa bit esavdinni.

B. Kaku an nàs je ǘčil prusìt?
R. An nas je ǘčil, da na jýmœ ńahà my prüsýmö etèrn Oťò zaz mańjéro anu zaz vœ́r amö́rjun anu fidánčo, za bìt ežaudíni.

D. Ce domandis nus hajel inſegnat a fã?
R. Siet domandis , che ſi contegnin

[p. 17]

nel Pater noſter , orazion compunudæ a pueſte da lui iſteſs.

B. Coisano baragne, an nas ie V̀zil Delat
R. Sedan Barang, Ca ſe Contignijo

 

tov pater nustre Oraziun Pvsgiana oposta od gnaha in ſtes.

B. Kój za no bárańe an nas jœ ǘčil dœ́lat?
R. Sœ́dan bárań, ka se kontińíjo

 

tow Páter núštre, oracjún, pǘšťana öpö́šta od ńahà inštès.

D. Qualis ſones chiſtis domandis?
R. La primæ , e principal di duttis e jè cheſtæ : che ’l ſei ricognoſſut , amat e ſervit il neſtri Signor Iddio , che in graziæ del ſo Divin Fi el ſi complas di jeſſi anchiæ Pari neſtri.

B. Kire ſo se Baragna?
R. Te parvi toie te principal od V̀sech, chà toie da un Bodi posnat (5), anu Aman, anu ſarvian od vsech nas hosput buch, cha sas gnaha ſivetto od Diuin (6) hrazijo od gnaha divin ſinu, tonan plasa da an bodi pa nas hogia.

B. Kíre so sè bárańa?
R. Te párvi tö jœ te prinčipàl öd wsœ̀h, kà tö jœ̀, da ún bódi poznàt, anu amàn, anu sarvijàn öd wsœ̀h, naš Hö́spüt Búh, ka zaz ńahà svéto hráčjo od ńahà divìn Sýnu (6) to nàn plažà, da an bódi pà nàš oťà.

D. Qual iſe la ſeondæ domandæ , che vin di fa all’ Eterno Pari in nom di Jesù Criſt?
R. Che nus fazi rivã comæ ſiei Fis nell’ eterno ſo Regno in Paradis.

B. Kiro (7) jeto (8) ſehont Baragne Cha mamo ſdellat Nasimv etern, Vgi na jme od J̇esvsa Cristusa:
R. Da an nan dai hrazio da mi moreimo duitit, tov gnaha Kraivscho od Paravisa, tacoi gnaha ſinvvi instes.

B. Kíro (7) je to sehònd bárańe, ka mamö́ zdœ́lat nášimu etèrn Uťì na jýmœ od Jéžuša Kríštuša?
R. Da an nan dàj hráčjo, da my mörœ́jmö dujtìt tow ńahà krajúsko od Paravýža, takòj ńahà sýnuvi inštès.

D. Qual iſe la tiarzæ?

 

R. Che il neſtri Pari Celeſt el tegni ſoggettæ e unidæ la volontat neſtræ ſimpri alla sõ ; e nus fazi ca in tiarræ compagns dei Agnui , che ſimpri lu amin , e l’ ubidiſſin in Cil.

B. Kiri je tetretgni?

 

R. Da nas Nebeschi Ogia, da an darsi ſoggiet anv v̀nino volontat naso ſimpri tacgnimu anv da an nas ſdellai isena toi ſimij̀ Compagne ſas Agnvli Ka ſimpri ha amaio, anu mu ſaruijajo tov Paravise.

B. Kíri je te trétńi? (8)

[p. 70]

R. Da nàš nœbœ́ški Oťà, da an dàrži soďèt anu ünýno volontàt nášo símpri tah ńimù, anu da an nas zdœ́laj jysœ́ na toj zimjì kompáńe zaz áńuli, ka símpri ha amájo anu mu sarvijájo tow Paravýžœ.

D. Qual iſe la quartæ domandæ?

 

R. Che il neſtri Pari Celeſt ogni dì nus ricrei l’ animæ , e ’l cuarp cun chel Pan ſpiritual e corporal , che nus è neceſſari par mantignĩ chiſtæ vitæ in ſervizi di Dio.

B. Kirije te stertgni?

[p. 465]

R. Da nas Nebeschi Ogià vsachi Bot an nan v̀novi naso dvso, anv sarze ſas tin Paravischin Crvhun ſpirituval, anu temporal, Ca an nan ie nezessarich ſa nan mantagnat j̀so vito tov ſarvizihv od boha.

B. Kíri je te štértńi? (9)

 

R. Da nàš nœbœ́ški Oťà wsáki bót an nan unö́vy nášo dǘšo anu sàrce zas tin paravýškin krǘhun špirituàl anu temporàl, ka an nan jœ̀ nečesárih (10) za nàn mantańàt jiso výto tow sarvícihu öd Bö́ha.

D. Qualis ſones lis altris tre domandis?
R. Unæ che par sõ miſericordiæ nus perdoni a nõ , comæ che anchiæ nõ perdonin al proſſim per amor sõ.
L’ altræ che nus tegni lontanz , e ſuperiors des tentazions.
E finalmentri che nus liberi da ogni ſortæ di mal.

B. Kire ſo te tri drvhe baragna?
R. To parve da ſas gnaha Misericordijo da an nan pardonai, tocoi mi pardonauamo nasimu prosimv ſas gnaha Amoriun.
Te ſehont, da an nas darsi Daletz anv ſaparanne od tentozivni anv finalmentri dan nas Dilibirai, od vsachaha Chrivaha.

B. Kíre so te trý drǘhe bárańa?
R. To párve, da zaz ńahà mižerikórdjo da an nàn pardonàj, takòj mý pardonáwamö nášimu próšimu (11) zaz ńahà amö́rjun. Te sehònt, da an nas dàrži dalœ̀č anu saparáne (12) ot tentacjúni; anu finalméntri, d an nas dilibiràj od (13) wsákaha krývaha.

D. Percè ſi diſie l’ Ave Mariæ dopo il Pater noſter?
R. Per uttignĩ plui facilmentri da Dio cun l’interceſſion de Beatæ Vergine lis graziis domandadis nel Pater noſter.

B. Pocai ſedi Ave Maria dopo pater, noster?
R. Sauoio v̀tignit boie facilmentri, od Boha ſas intercesijvno od Beate Vergine te hrazije barrane tov, Paternvstre.

B. Pokàj se dí Ave Marýja dö́põ Páter nošter?
R. Zawö́jo utińìt böjœ̀ fačilméntri öd Bö́ha zaz interčesjúno od Bejáte Vérďine te hráčje, bárane tow Paternúštre.

D. Percè diſo plui facilmentri?

 

R. Percè che Iddio ſi complas di vedenus a onorã che Mari Santiſſimæ ; e lui iſteſs el ul onorala cun diſpenſanus lis graziis per miez di jẽ.

B. Pocai vi ditte boie facilmentri?

 

R. Pocai, cha Buch ſe Consolava, nas videt, Onorat, Mater, ſantiſsimo, anv un istes jo Ònorava ſa nas Dispensat Gnaha hrazie ſa voio gnni.

B. Pokàj vi díte böjœ̀ fačilméntri?

[p. 71]

R. Pokàj ka Búh se konsoláwa nas výdœt onoràt Máter Šantíšimo, anu ún ištès jo onoráwa, za nàn dispensàt ńahà hráčje zawö́jo ńí.

D. Iſel ben di ricorri all’ interceſſion anchiæ dei Agnui , e dei Sanz?
R. El è ben ſenza dubi ; percè che anchiæ lor e uffiriſſin a Dio lis sõs , e lis neſtris prejeris per nõ , e ’l Signor Iddio ſi complas di eſaudiju.

B. Gi toie prav̀ (9) pa ricorinat od intercesijvni od Agnvlov anu od, tech ſivetich?
R. Toie prav (9) ſenze Dubiha pocai cha pa vni v̀firivaio, Bohv, gnich anv nase prosagne, ſannas Nasimv, Bohv, tomv plasa ſa ie esavdit.

B. T̕i tö jœ̀ práw pa rikórinat od interčešjúni od áńulow anu od teh svétih?
R. Tö jœ̀ práw šénče dúbiha, pokàj ka pà unì üfyrýwajo Bö́hu ńìh anu náše prö́šańe zá nas nášimu Bö́hu; to mu plažà za jè ežaudìt.

D. Di tang Agnui , e Sanz , che ſon in Paradis , a cui ſpecialmentri dopo la Beatiſſimæ Vergine iſel convenient di ricorri?
R. Al Sanz del neſtri nom , e all’ Agnul , che Iddio ha dat a ognidun di nõ per Cuſtod.

B. Tillichu Agnvlov, anu tech ſivetich Ca ſo tov paravise, Cumv ſpecialmentri Dopo Beiatti Vergini gi toie Convenient ſa ricorinat?
R. Tin ſivetin od Nasaha jmana, anu thac ſivimv Agnvlv Cvstodihu, Ka Buch nan ie dal ſa nas Varvat.

B. Tylýku áńulow anu teh svétih, ka sò tow Paravýžœ, kumù špečjalméntri dopo Bejáti Vérďini ťi tö jœ̀ konvenjènt za rikórinat?
R. Tin svétin od nášaha jýmana anu tah svímu Áńulu Kuštódihu, ka Búh nan je dàl za nàs wárwat.

D. Qual iſel il major mal del Mond?
R. Il pecchiat el è il major mal del Mond , e la cauſæ d’ ogni altri mal.

B. Kiri ie te naivinzi hrich ſena ton ſivettǔ:
R. Hrich ie to naivinze, Krihv ſenaton ſivettu hanu hrich ie havsha od v̀sech tech drvsich rizi cha hreio kriv̌ zlovechv.

B. Kíri je te najvínči hríh (14) sœ̀ na ton svœ́tu?
R. Hríh je to najvínče krýwu sœ̀ na ton svœ́tu anu hríh je háwža od wsœ̀h tœ̀h drǘzih ričí, ka hrejó krýwu člövœ́ku.

D. Ce iſel il pecchiat?
R. El è la diſubbidienzæ dei Comandamenz di Dio.

B. Coi je hrich?
R. Dishvbidijnzija toie od Comandamintov bohvvich.

B. Kój je hríh?
R. Dižubidjíncja tö jœ̀ od komandamíntow bö́huvih.

D. Percè iſe un mal cusì grand la diſubbidienzæ dei Comandamenz di Dio?
R. Percè che Iddio el è il ver Ben , e dut ce , che lui ha fat e comandat , el va cusì ben , che no ’l pò lã altrimenti : onde il trasgridĩ ju ſiei Comandamenz , el è un uffindi la ſo bontat infinidæ ; el è un metti il Mond in confuſion ; e un tiraſſi adues ju chiaſtìs de sõ Divinæ Juſtiziæ.

B. Pocai da toie no tiliche Kriv̌ ſabit dishvbidient Comandaminten, Bohvvin?
R. Pocai cha buch ie ta ver dvbrvtta od vsiha, anu tocha un ie ſdelal anu quasal, tohre tachv prav̀ cha tonimore jtit livze: onde trasgredit gnaha Comandaminte, toie tacoi, vfindinat, gnaha bontatt, toie giat ſiuit v̌no Confusiun, anv ſi parblisat te pine od gnaha divin justizije.

B. Pokàj da tö jœ̀ no tylýkœ krýwu za bìt dižubidjènt komandamínten bö́huvin?
R. Pokàj ka Búh je ta vœ̀r dubrúta od wsíha anu tö̀, ka ún jœ zdœ́lal anu kwázal, to hré taku práw, ka tö ny mö́rœ jtìt líwče. Ónde tražgredìt ńahà komandamínte tö jœ̀ takòj ufíndinat ńahà bontàt, tö jœ [se] ďàt žývyt u no konfužjún anu si parblýžat (15) te píne od ńahà divìn (16) juštícje.

D. Ce Comandamenz nus hajel daz il neſtri Signor Iddio?
R. Nus ha daz doi Comandamenz ju plui juſg e bogn , che ſi pueſſin mai deſiderã.

B. Coi ſadne Comandaminte an nan ie dal nas hosput buch?
R. An nan ie dal Duva Comandaminta boie principal anv dobra (10), cha minimoramo bòie disidirat.

B. Kój za dne komandamínte an nàn je dàl, naš hö́spüt Búh?
R. An nan je dàl dwá komandamínta böjœ́ prinčipàl anu dobrà, ka mý ny mö́ramö böjœ̀ dižídirat.

D. E Jesù Criſt ce Comandamenz nus hajel daz?

[p. 20]

R. Nus ha renovaz ju Comandamenz iſteſs , che fin da principi del Mond Iddio nus veva ſtampaz in t’ el cur ; e nus ha puartadæ la graziæ di cognoſciju , e di oſſervaju ſimpri miei.

B. Anv Giesv Christ, Coisane Comandaminte An nan ie Dal?

 

R. An nan ie rinoval te Comandaminte j̀stes, od tè antich lezzi cha buch ie bil dal tumu pastoriu od Moìse tana ni hòre ſtanpane tov dni laistri od Pegie onde Buch nan ieie boie rinoval, anv na ie dal hrazio da mimoreimo ie posnat anv ie òseruat tov gnaha ti ſiVeti hrazij.

B. Anu D̕éžu Kríšt kój za ne komandamínte an nàn je dàl?

 

R. An nan je rinovàl te komandamínte jištès od tè antýk lœ́či, ka Búh je bil dàl tumù pastö́rju od Mojzé tana ni hörœ̀, štampáne tow dni lájštri od peťè (17). Ónde Búh nan je je böjœ̀ rinovàl, anu nan je dàl hráčjo, da mý mörœ́jmö je poznàt anu je oservàt tow ńahà ti svéti hráčji (18).

D. Qual ſonei chiſg Comandamenz?

 

R. Il prin el è di amã Iddio cun dut il cur ſora ogni robæ , percè che lui el è infinitamentri plui bon , e plui amabil d’ ogni robæ.

B. Kiri ſosi Comandamintuvi?

 

R. Te parvi, ie da mi meimo Amat Boha ſas uer ſarzun, tanna vsacho razio, pochai ka un infinittamentri ie boie bvisi, anv boie Amabil anicoi nina drvha ritz.

B. Kíri so sí komandamíntuvi?

[p. 73]

R. Te párvi jœ̀, da my mœ́jmö amàt Bö́ha zaz vœ́r sàrcun tana wsáko račjó, pokaj ka ún infinitaméntri je böjœ̀ bújši anu böjœ̀ amábil, anikòj nína drǘha ríč.

D. E ’l ſeond?
R. Il ſeond el è di amã il Proſſim comæ nõ ſteſ , percè che dug ſin creaz e redenz per l’ iſtes fin di ſervì a Dio in chiſt Mond , e po di vedelu e gioldelu inſieme in Paradis.

B. Anv te ſehont Comandament?
R. Te ſehont Comandament toie da mi meimo Amat nas prosim tacoi nas in stes pokai, ka v̀si zistv ſomo Chreiani, anv ſdilani ſa ſarviat Bohv ſenatin ſivetv, Annv tadai ſa ha videt onv ha vsivat tov Companij tov Paravise.

B. Anu te sehònt komandamènt?
R. Te sehònt komandamènt tö jœ̀, da my mœ́jmö amàt naš próšim (19), takòj nàs inštès, pokàj ka wsi čýstu sö̀mö krejáni anu zdílani za sarvijàt Bö́hu sœ̀ na tin svœ̀tu, anu tadàj za ha výdœt anu ha užýwat tow kompanýji tow Paravýžœ.

D. Ma no ſonei dĩs ju Comandamens di Dio , che ſi recitin ogni dì?
R. Son dĩs el è ver ; e biſugna imparaju e oſſervaju duquang , ma dug però ſi riduſin a chiſg doi principai , cioè di amã Iddio ſora ogni robæ , e di amã il Proſſim comæ nõ ſteſs per amor di Dio.

B. Neche da (11) niso desat Comandamintov bohvvich?
R. Gio ſò Desat toie risan, anv ſemara ie rigit anu ie oservat, vsè zistv ma vsi pero ſe ridusinaio tov jse dvva parva Comandaminta prinzipal, Cioe ſa amat, Boha, tana vsemi raziami, anv Amat prosim taccoi Nas in ſtes ſas Amorivn od Boha.

B. Nœ́kœ da ni so dœ́sat komandamíntow bö́huvih?
R. D̕ö̀, so dœ́sat, tö jœ̀ rísan, anu se marà je riťìt anu je oservàt wsè čýstu; ma wsì però se ridužínajo tow jse dwá párwa komandamínta prinčipàl, ťoè za amàt Bö́ha tana wsœ́mi račjámi anu amàt próšim takòj nàs inštès, zas amö́rjun öd Bö́ha (20).

D. Per ce cauſæ?
R. Percè che per amã Iddio comæ che ſi devi , biſugna

 

onoralu e riſpettalu cu ’l cur , cullis peraulis , e cullis operis ; e no s’ ha di pensã ni di fevellã , ni di operà nomæ chel , cu plas a lui.

B. Ma ſa kiro ritz?
R. Pocai ka ſa amat Boha tacoi ſomo obblaiani, momo ha

[p. 467]

Onorat, anu ha rispijetat, ſas ſarzun, ſas bisidami anv ſas hopiri, Anv ſenima ni mislit ani rvmunit ani Delat, Coi tocha plasa Gnnimv

B. Mà za kíro ríč?
R. Pokàj ka za amàt Bö́ha, takòj sömö̀ oblajáni, mömö̀ ha

 

onoràt anu ha rišpjetàt zas sàrcun, zaz bisídami anu zaz ö́piri, anu se nýma ni mýslyt, àni rumunìt, àni dœ́lat, koj tö̀, ka plažà ńimù.

D. E quant al Proſſim?

[p. 21]

R. Per amã il Proſſim comæ che ſi devi , biſugna che ſinceramentri bramìn ai altris chel ver ben , che ſin obleaz di bramã all’ Animæ neſtræ ; e no vin di uffindi la perſonæ , ni l’ onor , ni la robæ di niſſun ni cul faz , ni cullis peraulis , ni cu ’l cur.

B. Anv ſa prosim?

 

R. ſa Amat prosim tacoi to Cvvasvie maramo ſanziramentri bramat ten Drusin ſas ver ſarzun to ver dubrutto kà ſomo obblaianni prusit ſa naso duſso in ſtes Annv nimomo uffindinat nine persùne, ani Dishonorat ani, disidirat roube tech Drushich ani vedet fatou tech drvsich anis bisidami anis fati anisas ſarzun.

B. Anu za próšim?

 

R. Za amàt próšim (21), takòj to kwažǘje, maramö̀ šančiraméntri (22) bramàt ten drǘzin zaz vœ̀r sàrcun to vœ́r dubrúto, ka sömö̀ oblajáni prusìt za nášo dǘšo inštès (23); anu nýmömö ufíndinat níne peršúne, àni dižonoràt, àni dižídirat rówbe tœ̀h drǘzih, àni vœ́dœt fátow tœh drǘzih, àni z bisídami, àni s fáti, àni zas sàrcun.

D. Cui è neſtri Proſſim?
R. Duttæ la int del Mond bogn e chiatifs , che Dio ju conſerva in chiſtæ vitæ , acciocchè ſi convertiſſin a lui , e che ſi ſalvin.

B. Duie nas prosim?
R. V́si judi od ſiuetta Dobri Anu tihudi cha buch, ie Conserua jse na ton ſivetv acciò da nise Conseruaite, prugiach gnimu anu da nise ſaluaite (12).

B. Dú je naš próšim?
R. Wsi jǘdi öd svœ́ta, dö́bri anu ti hǘdi, ka Búh je konservà jysœ̀ na ton svœ́tu, aťò da ni se konservájte prúťah ńimù, anu da ni se salvájte.

D. Qual iſel il principal neſtri Proſſim?
R. Il Pari , e la Mari , e dug i Superiors , che Iddio nus ha daz , percè nus rezin in chiſt Mond , e nus indrizin alla vitæ eternæ.

B. Kirije te prinzipal nas prosim:
R. Hogia anu Matti anu v̀si ſuperijori cha Buch nan ie dal pochai ka ni nas rezinaio isena tin ſiuettu Anu nas v̀zijo tit tano to pot od èternitadi.

B. Kíri je te prinčipàl naš próšim?
R. Oťà, anu máti anu wsì superjö́rji, ka Búh nan je dàl, pokàj ka ni nas rédžinajo jysœ̀ na tin svœ́tu anu nas üčýjo tìt tana to pót (24) od eternitádi.

D. Sino obbleaz a ubbidì lu Pari , e la Mari , e i altris neſtris Superiors?
R. Sin obbleaz a ubbidiju , percè che il Signor i ha dadæ l’ autoritat di comandanus.

B. Giſomò obbleianni Bohat Ògiò anu Mater Anu druhe nase ſuperijorie?
R. ſomo obleianni ie bohat pochai ka Buch in ie dal autiritat ſa nan quasat.

B. T̕i sömö̀ oblejáni bwö́hat oťò anu máter anu drǘhe náše superjö́rje?
R. Sömö̀ oblejáni je bwö́hat, pokàj ka Búh jin je dàl autoritàt za nàn kwázat.

D. Ce iſe la Santæ Mari Gleſiæ?
R. E je la Companiæ , o ulin dĩ

[p. 22]

lu Cumun de vers Criſtians , cioè de Diſcepui fedei di Jesù Criſt , che ſon ſpanduz par dut il Mond.

B. Choi ie ſivetta Zirkou Chatolich;
R. Toie Compania aliboi Giòmorigit

 

v̀niun od mugh Christianou cioè od Diszepulou od J̀esu Christusa cha ſo gianni po ſiuettu.

B. Kój je svéta Církow katólik?
R. Tö jœ̀ kompanýja alybö̀j, ťömö̀ riťìt,

 

unjún od múť krištjánow, ťoè od dišépulow od Ježu Kríštuša, ka so ďáni (25) pö svœ́tu.

D. Cui ha unidæ chiſtæ Gleſiæ , cioè chiſtæ companiæ dei fedei Criſtians?
R. Jesù Criſt iſtes l’ ha formadæ , e la manten cu ’l ſplendor de sõ Dottrinæ , e culla virtut della sõ graziæ.

B. Duie v̀unil ìso ſiveto Zirkou cioè iso Companio od ſech fidel Christianou?
R. Iesus christus ìnstes ie afformal anu iomantagna, ſas ſplandoriun od gnaha dutrine anu ſas virtutdijo od gnaha hrazije.

B. Dú je wunìl jisò svéto Církow, ťoè jisò kompanýjo öd sœ̀h fydœ̀l krištjánow?
R. Jéžuš Kríštuš inštès je aformàl (26) anu jo mantańà zaz splandö́rjun od ńahà dütrýne anu zaz virtúdjo od ńahà hráčje.

D. Haje di durã trop chiſtæ Gleſiæ , cioè chiſtæ Companiæ di fedei Criſtians?
R. Comæ che l’ ha impromittut , Jesù Criſt l’ ha conſervadæ infina cumò , e la conſervarà ſimpri quintra dug i sfuarz , e ju ingians del Demoni.

B. Gimadurat mugh timpa ſa ſivetta Zirkou cioè ſa compania ot tech fidel Kristianou
R. Tachoi an nan ie Obaghal nas jesus Christus, anioie Conserual dardugnan ànv anio gie Conseruat ſimpri cuntrhach v̀sen jnimighen anu ingianen (13) od hudigia.

B. T̕i ma duràt múť týmpa sa svéta Církow, ťoè sa kompanýja öt tœ̀h fydœ̀l krištjánow?
R. Takòj an nan jœ̀ obaťàl, nàš Jéžuš Kríštuš, an jo jœ̀ konservàl dárdu ńàn, anu an jo ťœ̀ konservàt símpri kúntrah wsœ̀n inimígen anu inďánen od hudíťa.

D. Iſe donchiæ ſantæ e infallibil chiſtæ Gleſiæ?
R. E je ſantæ e infallibil , percè che Jesù Criſt la protez cul sõ Sant Spirit , e la ten

 

unidæ culla sõ ſantæ Dottrinæ , e ſanz Sacramenz mediant ju ſacri Miniſtri da lui ordinaz.

B. Gi naie ſivetta hanu infalibill ìsa ſivetta Zirkou;
R. Naie ſivetta anu infalibil pochai cha jesv chriſt iodifindina ſas gnaha uirtutdijo ànv anio darsi

 

v̀nino ſas gnaha ſivetto duttrino ànu ſas temi ſivetimi ſacraminti mediant, ſgnaha ministarij od gnaha, pusginij.

B. T̕i na je svéta anu infalíbil jisà svéta Církow?
R. Na je svéta anu infalíbil, pokàj ka Ježu Kríšt jo difíndina zaz ńahà virtúdjo, anu an jo dàrži

[p. 76]

ünýno zaz ńahà svéto dütrýno anu zas tœ́mi svétimi sakramínti medjànt ž ńahà miníštarji, od ńahà pušťinì.

D. Quai ſonei ju ſacri Miniſtri ordinaz da Jesù Criſt a inſtruì , e rezi la sõ Santæ Gleſiæ?
R. Primæ el fo S. Pieri cu i altris Apueſtui , e cui Diſcepui eſpreſſamentri da Jesù Criſt mandaz pel Mond a pridichiã la ſanta Fede.

B. Kiri ſoti Ministarij pvsgini, anu nahani od jesu Kristusa, ſà v̀zit ànuſa rezinat gnaha ſivetto Zirkov katolich;
R. Te parui je bil Sin Pieri ſas temmi druhimmi Apostuli, ànu diszepuli Opostamentri, od jesu Christusa poslani posvite pridigiat to ſivetto feddo.

B. Kíri so ti miníštarji, pušťinì anu naháni od Ježu Kríštuša, za ǘčit anu za rédžinat ńahà svéto Církow katólik?
R. Te párvi je bíl Šin Pjéri zas tœ́mi drǘhimi apšotuli anu dišépuli, opoštaméntri od Ježu Kríštuša pö́slani pö́ svytœ pridiťàt to svéto fœ́do.

D. E po fin cumò , e infin che ’l ſarà Mond , cui ſonei ſtaz , e cui ſaranei ju Miniſtri di Jesù Criſt?
R. Son ſtaz , e ſaran ju Veſcui , e i Paſtors des Animis ordenaz , e ſucciduz

[p. 23]

in luc dei Apueſtui.

B. Anu dardu Gnan anu dardu Karbo ſuit du ſobilli, anu dv bodo Ministarij od jesu Kristusa;
R. Sobilli anu teio bit tiveschuluvi, annu pastorij od tech dvsì ordenanich

 

tot ka so pritihalli Apostvluvi.

B. Anu dárdu ńàn anu dárdu, kar bo svít, dú so bíli anu dú bódo miníštarji od Ježu Kríštuša?
R. So bíli anu ťejo bìt ti véškuluvi anu pastö́rji öd tœh duší, ordenánih (27)

 

tót, ka so pritiháli apö́štuluvi (28).

D. Qual iſel il principal?
R. El è il Papæ , cioè il ſommo Pontefice di Romæ , comæ ſucceſſor di S. Pieri , e chiaf di duttæ chiſtæ Santæ companiæ , che par cheſt ſi clamæ Santæ Gleſiæ Romanæ.

B. Kiri jete prinzipal?
R. Toie te ſiveti papis cioe te naivinzi Vescul od Rimma pusgien na mestu Sin, Pierina anv Capo od v̀se ſe ſivette Companije, Cha sauoio j̀sohà tose clizze ta ſivetta Zirkov Chatolich Romaiska.

B. Kíri je te prinčipàl?
R. Tö jœ̀ te svéti Pápiž, ťoè te najvínči véškul od Ríma, pǘšťœn na mœ́stu Šin Pjérina, anu kápo od wsè se svéte kompanýje, ka zawö́jo jsohà to se klýčœ ta svéta Církow katólik romájska (29).

D. Sonei donchiæ ſanz dug i Criſtians uniz a chiſtæ Santæ Gleſiæ?
R. Dug dovareſſin ſei , e dug

 

han in chiſtæ ſantæ Gleſiæ il mud di faſſi ſanz ; ma fur di chiſtæ ſantæ union niſſun pò juſtificaſſi denant a Dio , ni salvaſſi.

B. Ginisò chose ſivetti v̀si Christijanuvi, vnini ſoì ſivetti Zerkue;
R. Vsi Zistù bamasali bit ſivetti anv, v̀si Zistu

 

maio j̀sev ti ſivetti Zerkue, te mut (14) di moret douentat ſivetti, anv Zenze ſe ſivete v̀nivni nisgi, ſe nimore presentat, taprit Boha àni ſe ſaluat.

B. T̕i ni sò kožè svéti wsì krištjánuvi, ünýni soj svéti Cerkvœ̀? (30)
R. Wsi čýstu ba mažáli bìt svéti, anu wsi čýstu

[p. 77]

majó jysœ̀ w ti svéti Cerkvœ̀ (31) te mút di morèt doventàt svéti, anu čénče se svéte unjúni nišťí se ny mö́rœ prežentàt taprit Bö́ha, àni se salvàt.

D. Percè iſe neſtræ Mari chiſtæ ſantæ Gleſiæ?
R. Percè che nus ha dadæ la vitæ dell’ Animæ cu ’l Sant Battiſin , e ſta ſimpri attentæ a nudrinus culla veræ Dottrinæ ,

 

e cui Sacramenz di Jesù Criſt , e a direzinus cui ſiei precez.

B. Pocai toie nasa Matti j̀sa ſivetta Zirkov.
R. Pocai ka na nan ie dalla vito od Dvse ſas tin ſivetin karstun, anv na ſtvj ſimpri pront ſa nas ridit ſas to ver Dutrinno

[p. 469]

anv ſas ſacraminti, ot jesvKristvsa anv̀ nas Direzina (15) sas gni Comandaminti.

B. Pokàj to je náša máti jisà svéta Církow? (32)
R. Pokàj ka na nàn je dála výto öd dǘše zas tin svétin kàrstun, anu na stüjý símpri (33) prònt za nàs ridìt zas to vœ́r dütrýno

 

anu zas sakramínti ot Ježu Kríštuša, anu nas dirédžina zaz ńí komandamínti.

D. Sino donchiæ obbleaz a ubbidì ju precez della ſantæ Gleſiæ?
R. Sin obbleaz ſenzæ dubi a oſſervã lis sõs inſtruzions , e i ſiei precez , percè che Jesù Criſt nus el ha dadæ par Mari.

B. Gi ſomò Chose obleanni bohat Comandaminte od ſivette Zerkve?
R. Somò obleianni je bohat anv̀ je Oservat, po chai cha jesv̀Krist nan ioie dal ſa naso, Mater.

B. T̕i sömö̀ kožè oblejàni bwö́hat komandamínte od svéte Cerkvè?
R. Sömö̀ oblejáni je bwö́hat anu je oservàt, pokàj ka Ježu Kríšt nan jo je dàl za nášo máter.

D. Ce vantaz vino di ſta uniz e ubbidienz a chiſtæ ſantæ Mari?
R. E vin lu vantaz grandiſſim di podè liberaſſi dei pecchiaz , e partecipã dei meriz di Jesù Criſt, e di duttis

[p. 24]

lis orazions e buinis operis , che cu ’l ajut di Dio ſi fazin dai bogn Criſtians neſtris fradis.

B. Koisadan Auantatz mamò ſa ſtat v̀nini anv v̀bidient j̀si ſivetti Zerkve nasi Matiri.
R. Mimamo Avantaz, v̀ilich: ſà moret ſe dilibirat od hrihov anv moret met hrazijo od Boha anu od ṽseh

 

Gnaha Oraziun anu dobrich òpir, ka ſas farzo od Boha mi ſè dilamo dobri Kriſtijanvvi; ka nai ſat bommo melli , ſinkan Paravis.

B. Kój za dan avantàč mamö̀ za stàt ünýni anu ubidjènt jisi svéti Cerkvœ̀ (34), náši mátiri?
R. Mi mamö̀ avantàč vilìk: za morèt se dilibiràt od hríhow anu morèt mœ̀t hráčjo öd Bö́ha, anu od wsœ̀h

 

ńahà oracjún anu dö́brih ö́pir, ka zas fárčo od Bö́ha (35) mi se dílamö dö́bri krištjánuvi, ka najzát bómö mœ́li šínkan Paravýž.

D. Quai ſonei i Sacramenz , che Jesù Criſt l’ ha inſtituiz , e laſſaz alla ſantæ Mari Gleſiæ per la neſtræ ſantificazion?
R. Il Battiſim , la Confermazion , l’ Eucariſtiæ , la Pinitinzæ , il Vueli ſant , l’ Ordin , e ’l Matrimoni.

B. Kiri ſo ti ſachramintvvi kà J̀esuKrist ieie quasal ànu, ieie nahal nasi ſivetti Matiri zerque, ſa naso ſantifikaziun:
R. Karst, birmagne, ſantisim ſacrament, ſpvvet, ſichnane hoie, hèrovo ſichnuvagne, ànv matramonich, Ka toie Porazagne.

B. Kíri so ti sakramíntuvi, ka Ježu Kríšt je je kwázal anu je je nahàl náši svéti mátiri Cerkvœ̀ za nášo santifikacjún?
R. Kàrst, bírmańe, šantíšim Sakramènt, spúvet, žíhnane ö́jœ, œ́rowo žyhnǘwańe anu matramónih, ka tö jœ̀ poráčańe.

D. Per ce fin Jesù Criſt hajel particolarmentri inſtituit il Battiſim?
R. Per lavanus l’ Animæ dal pecchiat , e fanus renaſci in graziæ di Dio , cu ’l infondinus lis virtuz ſoprannaturals de Fede , Speranzæ , e Caritat.

B. Pochai da jesvKrist, ie Particolarmentri instituil ſe ſiveti Karst:
R. Sa nan hv̀mit naso dvsho od hriha, anv nas ſdelat, prit tov̀ hrazio od boha, ſanan, fondat virtvdi natural, od fede, ſpiranze, anu od Charitadi.

B. Pokàj da Ježu Kríšt je partikolarméntri inštitujìl se svéti Kàrst?
R. Za nàn umwìt nášo dǘšo od hríha anu nas zdœ́lat prìt tow hráčjo öd Bö́ha; za nàn fondàt virtúdi naturàl, od fœ́de, špiránče anu od karitádi.

D. Per ce fin hajel inſtituit il Sacrament de Confermazion?
R. Per rinfuarzanus nella Fede , Speranzæ , e Caritat quintra ogni tentazion del Demoni , del Mond , e della Chiar ; e fanus deventã non

[the library copy is missing pp. 25-26]

B. Pochai an nan ie dal, te ſacrament od birmagna;
R. ſa naſ boie ſmognit tov fedi, anu, tou ſpiranzi, anv tov Charitadi, Cuntra v́sachi tentaziv̀ni od hvdigija anu od ſivetta anv od hriha od nasaha misa anv nas ſdelat dovantat ne

 

ſolamentri ſighur ma pà ver ſoldadij od Boha.

B. Pokàj an nan je dàl te sakramènt od Bírmańa?
R. Za nàs böjœ̀ zmö́ťnit tow fœ́di, anu tow špiránči, anu tow karitádi kúntra wsáki tentacjúni od hudíťa, anu öd svœ́ta, anu od (hríha od) nášaha mísa, anu nas zdœ́lat dovantàt (nœ̀

 

solaméntri sigúr, ma pà) vœ̀r soldádji öd Bö́ha.

B. Pochai da Buch nan ie dal ſiveti ſantisim ſacrament od evchariſtie;
R. ſa ridit naso dusso ſas to ſivetto qumuniv̀no

 

od ver Gnahà

[p. 470]

ſarza anv Kriò preziovs can v̀firiva ſanas vsachi, din tov, ti, ſiveti miſi tapot ſpezij od kruha anu od vina.

B. Pokàj da Búh nan je dàl svéti šantíšim Sakramènt od Eukarištýje?
R. Za ridìt nášo dǘšo zas to svéto kumunjúno

[p. 79]

od vœ́r ńahà

 

Sàrca (36) anu Krijó precjóws, k an üfyrýwa zá nas wsáki dín tow ti svéti míši tapot špéčji (37) öd krǘha anu öd výna.

B. Pochai an nan ie dal te ſacrament od Pinitinze;
R. Sa na nihat ſaghgnit tov hrise gi mai mi ba billi ſpadli, dopo, karstu.

B. Pokàj an nan je dàl te sakramènt od Pinitínče?
R. Za nàs ni hàt sahńìt tow hríse, ťi màj mi ba bíli spádli dö́pö kàrstu.

B. Pochai an nan ie dal to ſichnane hòie;
R. Sa nan ſmognit naso dvso anv ſarze, od tech uilichich malatijach mortal.

B. Pokàj an nàn je dàl to žíhnane Ö́jœ?
R. Zá nan zmö́ťnit nášo dǘšo anu sàrce od (38) tœh vylýkih malatýjah mortàl. (39)

B. Pochai an nan ie dal te ſacrament od èrovaha ſighnuvagna;
R. ſa nas parvidet od dnoha dobraha Pridigiàtoria od gnaha biside, od ministariov od gnaha, ſazardotov, anv od tech, fidel, dispenſoriov od gnaha, teſav̀riòv̀ ſpiritvval.

B. Pokàj an nan je dàl te sakramènt öd œ́rovaha Žyhnǘwańa?
R. Zá nas parvýdœt od dnohà dö́braha pridiťatö́rja od ńahà bisíde, od miníštarjow od ńahà, sacardótow, anu öd tœh fydœ̀l dispensö́rjow od ńahà težáwrjow špirituwàl.

B. Pochai an nan ie dal te ſachrament od matrimuniha cioè Porazagne;
R. Sa Parvidet hise od hògiè anu materre da ni meite ſivit tachoi, ſivetta, letz qvasvie anv̀ da

 

mi meimo v̀sridit nase, otroche, tov pasi, anv tov Karitadi.

B. Pokàj an nàn je dàl te sakramènt od Matrimúniha, ťoè poráčańe (40)?
R. Za parvýdœt hýše od oťè anu mátere, da nì mœ́jtœ žývyt, takoj svéta lœ̀č kwažǘje, anù da

[p. 80]

my mœ́jmö wzridìt náše otrokè tow páži anu tow karitádi.

B. Sha v̀ sivat te benefizihe, anv hrazije kà maiò ſi ſachramintvvi, Gitò bastà ie rizouat, tachoi ſe ghie;
R. Toni bastà, togiè ie, rizovat Degnamentri anv, iè Conſervat tov memorij anv̀ veneraziv̀ni anv hrazij od ſachraminta, ka ſe ie rizevallv.

B. Ža užýwat te bœnœfýcihe anu hráčje, ka majó si sakramíntuvi, ťi to baštà je ričovàt, takòj se ťœ̀?
R. Tö ný baštà; tö ťœ̀ je ričovàt deńaméntri, anu je konservàt tow mœmö́rji anu veneracjúni anu hráčji od sakramínta, ka se je ričeválu.

B. Anu gi ſe baie ricevallv malamentri àliboi dopo cha ſebaie billu rizevallu mallamentri, anu da ſebani darſallu cont od gnich, koi ſeba dellalu;
R. Seba dellalu dan vilich, displasei bohv anu novilicho ſchodo nasi Dusi.

B. Anu, ťi se ba je ričeválu malaméntri, alybö̀j dö́pö, ka se ba je bílu ričeválu malaméntri, anu da se ba ni daržálu kònt od ńìh, kój se ba dœ́lalu?
R. Se ba dœ́lalu dan vilìk dišplažèj Bö́hu anu no vylýko škö́do náši dǘši.

B. Gi tou, ni tachi, disrazij, gi babil chac rimietz pò kaki potti:
R. Te nai buisi rimietz ka babil ſe pintit anv ſe format, ot suviha falla anv ſe ſpovedat praù anv prvsit, ſas ſarzun Boha, dà an nan Conzedinai te hrazie Kà ſavoio nase colpe ſomo billi ſubbilli.

B. T̕i tow ni táki dižráčji ťi ba bíl kàk rimjèč po káki póti?
R. Te najbújši rimjèč, ka ba bíl, se pintìt (anu se formàt) ot svíha fála, anu se spövœ́dat práw, anu prusìt zas sàrcun Bö́ha, da an nàn koncédinaj te hráčje, ka zawö́jo náše kòlpe sömö̀ bíli zǘbili.

B. Giie obleian, v̀sachi Kristian rizovat v̀se ise ſachraminte;
R. vsachi Kristian, aniè obleian ie rispietat, v̀se ſedan, ma anni obleian; vsachi rizovat, cioè vsech ſedan.

B. T̕i je oblejàn wsáki krištjàn ričovàt wsè jisè sakramínte?
R. Wsáki krištjàn an jœ̀ oblejàn je rišpjetàt, wsè sœ́dan, ma an ný oblejàn wsáki ričovát, ťoè wsœ̀h sœ́dan.

B. Kiri ſoti ſachramintvvi, ka v̀saki kriſtian; marà ie rizouat;

 

R. Te parvi ie karst, kà zenze tohà nisgi, ſenimore salvat; anu tadai ie Pinitinza ſa v̀sachi bot tikaba hrisil, dopo Karstv.

B. Kíri so ti sakramíntuvi, ka wsáki krištjàn marà je ričovàt?

[p. 81]

R. Te párvi je kàrst, ka čénče tohà nišťí se ny mö́rœ salvàt; anu tadàj je pinitínča za wsáki bót tí, ka ba hríšil dö́pö kàrstu.

B. Anv̀ ſantisin ſachrament od Chumvniv̀ni;
R. Toie nezeſarich da vsachi Kristian ſe priparai ſaì rizovat degnamentri, anv da redi ſas tin kruhun prezious, gi an ni gie ſubit vite od Duse.

B. Anu šantíšin sakramènt od Kumunjúni?
R. Tö jœ̀ nečesárih (41), da wsáki krištjàn se priparàj za ji ričovàt deńaméntri, anu da redí zas tin krǘhun precjóws, ťi an ny ťœ̀ zǘbit výte öd dǘše.

D. E la Confermazion ? o comæ che ſi dis il veſcolã?
R. Ogni Criſtian devi procurã di ricevi anchiæ cheſt Sacrament per furtificaſſi quintri lis tentazions , che no manchin mai in chiſt Mond.

B. Anv, te ſachrament od Birmagnà;
R. Vsachi Kristian, da prochvrai ſa rizovat pa ite ſacrament, ſase ſamognit (16) prugiach, tin tentazivnan od hvdigia kà ni mangìa maì od ſoha ſivetta.

B. Anu te sakramènt od bírmańa?
R. Wsáki krištjàn da prokuráj za ričovàt pà jitè sakramènt, za sè zamö́ťnit prúťah tin tentacjúnan od hudíťa (42), ka ni máńťa màj od sohà svœ́ta.

D. E ’l Vueli Sant?
R. Ogni qual voltæ un ſi cognus in piricul di muart , devi procurà di judaſſi anchiæ cun chiſtæ ſantæ eſtremæ unzion , primæ di piardi ju ſintimenz.

B. Anu ſichnane hòie;
R. Vsachi bot, kà dan ba ſe posnal, tov, nin pirikulu od ſmarti an mara prochvrat ſa, ſì pomahat, ſa moret; rizovat ſichnane hoie, prit, anichoi ansvbi, ſintiminte od gnaha; ſmarti.

B. Anu žíhnane Ö́jœ?
R. Wsáki bót, ka dàn ba se poznàl tow nin piríkulu od smàrti, an marà prokuràt zá si pomáhat za morèt ričovàt žíhnane Ö́jœ prít, anikòj an zubí sintimínte od ńahà smàrti (43).

D. E ’l Ordin , e ’l Matrimoni?
R. Chiſg doi Sacramenz no ſon inſtituiz per ognidun , ma ſolamentri per chei , che Dio clama in tal ſtat pel vantaz della ſantæ Gleſiæ.

B. Anv̀ Matrimonich;
R. İse Duà ſachraminta, ni nista inſtituina ſa v̀sakaha; ma ſa te ka buch klize tov itacho ſtagiun (17), ſas, kresimintun od ſivete Zerkue.

B. Anu matrimónih?
R. Jise dwá sakramínta ni ní sta inštitujína za wsákaha, mà za tè, ka Búh klýčœ tow jitáko štaďún (44) zas krešimíntun od svéte Cerkvè.

D. Cimud donchiæ ognidun hajel di cognoſci a ce ſtat di vitæ che Iddio lu clamæ?
R. Cu ’l raccomandaſſi a Dio , e chioli bon conſei , e vuardaſſi ben che l’ ambizion , o l’ interes , o ’l caprici , o qualchi altræ cauſæ vizioſæ no nus fazi entrã in chel ſtat di vitæ , dulà che Dio no nus clamæ.

B. Kaku bai, v̀saki mara ſnat tov Kiri ſtat od v̀ite, Buch ha chlize;
R. ſas. ſe ricomandat Bohv, anv v̀set dobar Consei, anv ſe varvat; ſibenka lambikaziun, ò interes, ò kaprizich, ò kira druha hausa, viziovs nan ni ſdilla v̀lest tov te stat od vite, tu kà Buch nas ni klize.

B. Kaku baj wsáki marà (45) znàt, tow kíri štát öd výte Búh ha klýčœ?
R. Zas se rikomandàt Bö́hu, anu wzét dö́bar konsèj, anu se wárwat, sibenkà lambikacjún, ò interèš, ò kaprícih, o kíra drǘha háwža vicjóws nàn ni zdíla wlœ̀st tow te štát öd výte, tù, ka Búh nas ny klýčœ. (46)

D. Ce ſi ricerchiæ per ricevi degnamentri lu Sacrament de Pinitinzæ , che ſi dis anchiæ Sacramenz de Confeſſion?
R. Eſame , dolor , proponiment , confeſſion , e ſatisfazion.

B. Koi ſe isgie ſa rizouat degnamentri te ſacrament od pinitinze, kàl se ìdi pa, ſacrament od Confesivni;
R. Ziminaziun, dolor, anu proponiment, anv Confesiun anu ſodisfazivn.

B. Kój se jíšťe za ričovàt deńamèntri te sakramènt od pinitínče, ka se ji dí pà sakramènt od konfešjúni?
R. Žiminacjún, dölö́r, anu proponimènt, anu konfešjún, anu sodišfacjún.

D. Ce eſame ſi ricerchiæ?
R. Un eſame diligent della neſtræ cunſcienzæ per reuardaſſi la qualitat , e ’l numer , e cognoſci la gravitat dei neſtris pecchiaz.

B. Choiſano ziminazivn se dilla cioè se barra?
R.

B. Kój za no žiminacjún se díla, ťoè se bára?
R.

FUSSNOTEN

NOTE

1. kòlpa. (↑↑)

2. Corrigirt in der Handschrift anst. des ursprünglichen jvse. (↑↑)

3. ka. (↑↑)

4. ‘modo’. (↑↑)

5. poznя̀t (Archaismus) = poznя́n. (↑↑)

6. od Diuin ist, als ein Fehler, in der Handschrift durchgestrichen. (↑↑)

7. Kíro (Archaismus) = kíre. (↑↑)

8. Spätere Correctur anst. des ursprünglichen Kiri jete der Handschrift. (↑↑)

9. prώu̯ (prώu). (↑↑)

10. dobrà. (↑↑)

11. ‘Non è vero che’. (↑↑)

12. šalvájte. (↑↑)

13. inђánen, ‘inganni’. (↑↑)

14. ‘il modo’. (↑↑)

15. diréɜ̌inat. (↑↑)

16. zamö́ћnit. (↑↑)

17. štaђún = štát = štáŋœ. (↑↑)

18. ‘il modo’. (↑↑)

1. kòlpa. (↑↑)

2. ? obráťen tah tin dö́brin. (↑↑)

3. dubrúto. (↑↑)

4. svétost. (↑↑)

5. ka. (↑↑)

6. od ńahà bö́žjaha sýnu. (↑↑)

7. Kíre. (↑↑)

8. Kíre je to trœ́tńœ bárańe?. (↑↑)

9. Kíre je to štýrtńœ bárańe?. (↑↑)

10. putríben. (↑↑)

11. blížnimu. (↑↑)

12. wárwane. (↑↑)

13. vibráni. (↑↑)

14. Kíre je to najvíče krýwu. (↑↑)

15. klýcat. (↑↑)

16. bö́žje. (↑↑)

17. timù pastírju Mójzezu tàna hörœ̀ ot Sínaji, uklœ́pane (upwýsane) tàna ni láštri ot peťè. (↑↑)

18. tow ńahà ti svéti nö́vy lœ́čy. (↑↑)

19. amàt nášaha blížńaha. (↑↑)

20. zawö́jo Bö́ha. (↑↑)

21. Za amàt svíha blížńaha. (↑↑)

22. zis právin sàrcun. (↑↑)

23. oblajáni bramàt sœbœ̀ jištès. (↑↑)

24. tàpo ti póti. (↑↑)

25. rižďáni. (↑↑)

26. fondàl. (↑↑)

27. ? ordenáni. (↑↑)

28. tóde, ka so hüdýly apö́štuluvi. (↑↑)

29. rìmska. (↑↑)

30. uníni zi svéto církujo. (↑↑)

31. tuw sœ̀j svéti Církvi. (↑↑)

32. Zakój na se kliče náša máti svéta Církow?. (↑↑)

33. rüdy. (↑↑)

34. jisœ̀j svéti Církvi. (↑↑)

35. öd wsœ́h ńí prö́šań (oracjún) anu dö́brih díl (ö́pir) ke zis pomáhańon bö́žjin (zis fárčo öd Bö́ha). (↑↑)

36. Žwotà. (↑↑)

37. tàpot tœ́my špœ́čjamy. (↑↑)

38. ? u. (↑↑)

39. Zá nan pomáhat umwrít tu hrači anu pà vať čás za dàt spét zdráwje žwotù. (↑↑)

40. alybö̀j ot poráčańa. (↑↑)

41. putríba. (↑↑)

42. ot hudíťa, od mísa anu öt svœ́ta. (↑↑)

43. od ńahà žwotà. (↑↑)

44. tow jysö̀ stáńe (štát) (štaďún). (↑↑)

45. mö́rœ. (↑↑)

46. Sè rakomandáwajoť anù prö́sijoť Bö́ha gósto čás, wzét dan dö́bar konséj ot svíha spüvydnýka, anu se wárwat, da jinterèš alybö̀j kaprícih alybö̀j káka drǘha háwža vicjóws ba nan ny zdœ́lala wlœ̀st tow te štát od výte, ke Búh nas ny klýčœ. (↑↑)